Črna gora ga je vzela za svojega. Kaj pa Slovenija?

Andrej Žakelj. Foto: Aleš Fevžer

Trener podgoriške Budućnosti in začasni črnogorski selektor Andrej Žakelj odkrito priznava, da bi rad nekoč pečat pustil tudi v slovenski košarki.

Kar osem let je Dejan Radonjić sedel na klopi Budućnosti in prav s tem postavil trden temelj uspešne trenerske kariere. Po njegovem odhodu leta 2013 je redni črnogorski prvak nanizal kar 14 trenerskih imen, med katerimi je bilo tudi nekaj uveljavljenih strokovnjakov (Aleksandar Đikić, Dejan Milojević, Jasmin Repeša …). Mnogi niso zdržali niti ene sezone. In ko si je novembra leta 2023 klubsko vodstvo iz sosednjega in predvsem “bratskega” Studentskega centra sposodilo Andreja Žaklja, so mu le redki napovedovali dolgo ero v Morači.

Toda danes 47-letni Postojnčan, nekoč tudi kakovosten prvoligaški košarkar, se je dokazal in – obstal. V zadnjem dobrem mesecu je kot zdaj že dodobra uveljavljeni trener, lani celo uradno najboljši v ligi ABA, dvakrat obiskal Ljubljano. Decembra je z Budućnostjo v Tivoliju premagal Perspektivo Ilirijo, sinoči v Stožicah še Cedevito Olimpijo, ki je, zanimivo, vnovičen preporod doživela prav s črnogorskim trenerjem Zvezdanom Mitrovićem.

“Proti Olimpiji, ki igra čvrsto in fizično, ni bilo lahko. Pričakovano. Priznati je treba, da tudi v zadnjih krogih kljub zmagam nismo igrali dobro. Tudi predstava v Stožicah ni bila po mojih željah. Rešili smo se z obrambo, tekmo pa v prvi vrsti dobili s skokom. Verjamem, da bo ta zmaga pomembna tudi za samozavest. Najbolj pomembne tekme nas še čakajo,” je ob slovesu od Stožic dejal Žakelj.

Za Budućnost je bila to enajsta zmaga v ligi ABA, s katero so okrepili položaj vodilne ekipe v skupini B. Obenem podgoriška zasedba zaseda tudi tretje mesto v skupini B evropskega pokala. Prav rezultati so tudi Žakljeva najmočnejša referenca. “Dokler so rezultati dobri, je vse super. Ko jih ni … To je pač del trenerskega poklica. Zdaj sem že tretjo sezono v klubu. Rezultati so večinoma dobri. Posledično imam več miru. Ne vedno. Sicer pa so do mene vsi zelo korektni,” pripoveduje prodorni strokovnjak.

Vseeno se zaveda, da so trenerji stalno na prepihu. “O tem ne smem prav veliko razmišljati. Razmišljati moram o ekipi in naslednji tekmi,” odgovarja Žakelj, zdaj tudi začasni črnogorski selektor. Po dogovoru s krovno organizacijo izbrano vrsto vodi v prvih dveh kvalifikacijskih oknih, nato pa jo bo prevzel prav prej omenjeni Zvezdan Mitrović. “Nova vloga, drugačen pristop. Zame je to manjša neznanka. Nimam namreč reprezentančnih izkušenj,” pripoveduje in hvali sodelovanje z zvezo in Mitrovićem.

Andrej Žakelj sicer prav letos obeležuje 20. obletnico trenerskega delovanja. Za prvi odmevnejši rezultat je poskrbel na klopi domžalske Lastovke, ki jo je presenetljivo popeljal v finale pokala. Bil je tudi zadnji trener koprske Primorske. A za pravo uveljavitev in otresanje priponke večnega pomočnika je moral v tujino. Odskočna deska je bil že omenjeni Studentski center, zdaj pa je že jasno, da v Budućnosti še zdaleč ni le gasilec.

Kaj pa Slovenija? “Daleč od tega, da ne bi želel pečata pustiti tudi v Sloveniji. Tukaj sem doma. In prav doma je najlepše. Ampak … Sem profesionalec. Vem, kakšna je moja služba. Zdaj ne razmišljam o tem, kje bom deloval v prihodnje. Zdaj sem v Budućnosti. Tukaj sem zadovoljen. Igramo na visoki ravni. Obenem se je pojavila še ta reprezentančna priložnost. Prihodnost? Bomo videli. Da, nekoč bi se želel vrniti domov,” je bil jasen eden od številnih slovenskih trenerskih zdomcev.

Peta četrtina

“Zmagala je boljša ekipa.” Zvezdan Mitrović je Žaklju v soboto zvečer čestital za zmago (83:72), ob tem pa se je obregnil tudi ob sodniški kriterij. “Nismo se prilagodili,” je sprva storil korak nazaj. Ob vprašanju o pritisku na zunanji dvojec Nikolić-Gibson, ki je srce igre Cedevite Olimpije, pa dodal: “Vse je odvisno od kriterija. Včasih ju sodniki pošiljajo na črto za proste mete, spet drugič pustijo več. Pripravili smo analizo teh akcij. Mnoge ekipe bi jokale in to kazale v javnosti. Mi tega ne bomo storili.”

Črna gora ga je vzela za svojega. Kaj pa Slovenija?

Peta četrtina

Kakšno je tvoje mnenje o tem?